Manatu O Le Fa’atonu - Teu-fa’afaigaluega tupe i o tatou lava tagata

By Mata'afa Keni Lesa 14 July 2016, 12:00AM

O se vaitau latalata i le fa’ai’uga o le 2011, o se taimi popole tele lea mo le ‘Aufaipisinisi i Samoa nei. Le taimi na matua iloga ai le le-mautonu o le to’atele – ae maise lava le ‘Aufaipisinisi – ina ua ‘auai Samoa i le Fa’alapotopotoga o Fefa’ataua’iga a le Lalolagi (WTO).

O le mea moni a, o se mafaufauga lea mai fafo na matua atugalu ai le atunu’u lautele. E mafua lea tulaga, ona o le popole i tamaoaiga o atunu’u e pei o Samoa – atunu’u e vaivai, e le taitai gafatia le tu-matilatila mai lagi, o malae-ta’a’alo o tafili-saunoa ai isi atunu’u, tama sasa’o e pei o Amerika, Saina, Europa ma isi. 

Na aupito sili le popole o le vaega tuma’oti, ona o le a ninomo atu ai ma pisinisi i le lotoifale ona o galu malolosi o fesuia’iga o le lalolagi.

O se vaitau la o le 2011, na taumafai ai le malo e fa’apili pisinisi ma le vaega tuma’oti, ina ia talatalanoa i ni lu’itau ma ni avanoa e fanau mai lenei fuafuaga.

I le taimi o le fonotaga, na atagia ai lava i le saunoaga a le sa avea ma Minisita o Pisinisi, Alamanuia ma Leipa i lena taimi, le Susuga a Hans Joachim Keil, le ioeina o ia lu’itau.

“Ua matou malamalama lelei i le tele o fa’amatalaga e uiga i fa’amanuiaga mo atunu’u la’iti e pei o Samoa, e maua pe a avea ma Sui o le Fa’alapotopotoga o Fefa’ataua’iga a le Lalolagi,” o lana fa’aaliga manino lava lea. 

“O le fa’amanuiaga aupito taua la, o le le-mafai lava lea e Samoa ona fa’a’ese mai ai (le le-avea ma sui ‘auai), i fefa’ataua’iga ma a tatou pa’aga.

“O ono mafai e maketi nei ona tupu mai ai se tulaga e ono fa’aitiitia ai a tatou fefa’ataua’iga e aunoa ma le tu’uina mai o ni fa’amaoniga e mafua ai ona fa’aitiitia.” 

Ae le pau ai lea. Na ta’ua e Keil, o le isi fa’afitauli, “o le to’atele o tatou o lo’o popole ona o a’afiaga o suiga ua iai nei le lalolagi.”

Peita’i na fautua mai, “o le mea tonu lena o lo’o tupu nei i le lalolagi ma e matua leai se avanoa e mafai ai ona tatou gugu ma le-amana’ia nei.

“O tutupu fesuia’iga nei i le lalolagi ona o vaega e vaemanua ai fefa’ataua’iga (pei o tiute ma lafoga totogi) lea ua matua fa’apa’u maulalo ua saofaga ai kamupani i avanoa e fa’alauteleina ai i maketi fa’ava-o-malo.” 

Saunoa Keil i lea vaitau, e faigofie lava le tali mo Samoa.

“O le fa’aleleia atili le tulaga o oloa ina ia mafai ona fa’atauva ma ma isi atunu’u, o le faiga aupito talafeagai lea e manuia ai i maketi fa’ava-o-malo, ui e tele lu’itau…” o lana saunoaga lea.

“E matua la’ititi lava le maketi i Samoa nei, na o le 170,000 ma o le avanoa aupito lelei lea mo a tatou pisinisi, o le sila-taula’i i maketi i fafo.” 

O le a la se tulaga ua iai nei Samoa talu mai lena tausaga? Ua si’itia ‘ea le lelei ma le atoatoa o a tatou oloa, ae o fa’atauva ma isi oloa i le tulaga o le tau? Ua maua ai ‘ea  ma fa’ateleina ni maketi mo pisinisi ma oloa a tagata Samoa?

O lau silasila lava e maua ai le tali moni o lena fesili. Lea lava e tumau i le fa’a’afa’afa, le numera o oloa e ‘ave i fafo. Pe a fua i saunoaga ma malelega na vivi’i ai lo latou sa’ilia o nisi maketi se tele i fafo.

Ioe, o le a se tulaga o lena mea mo le tamaoaiga o le atunu’u?  

E tasi a le mea lea ua matua tu matilatila mai.

E aunoa loa fesoasoani mai fafo, o tupe  fa’amomoli mai aiga ma foa’i e tu’u-a’ao mai e tama-matutua, tu-sameme loa tatou i tulaga tau-seleni. Ua toto e le malo se fatu-leaga lea, o le ola fa’alagolago i mafaufau o tagata Samoa, ua noa ai lava se fa’amoemoe ae fa’alagolago tasi i oloa mai fafo. 

Talu le 2001, na malelelele atu lava Samoa ma avea ma sui o le Fa’alapotopotoga mo Fefa’ataua’iga a le Lalolagi. O le mafaufauga mata’utia o lea fuafuaga, sa fa’avae lea i le iai o oloa ma isi vaega talafeagai a se atunu’u, e ‘auina atu mo fefa’ataua’iga.  

O i tonu lava na amata mai ai le sasi lea, ona e le tele ni a tatou mea. Vagana nai alo ma fanau lakapi, o i’a, talo ma le suau’u-popo, ae le matua tele na’ua. 

E mautinoa ua iai o se ‘ai lelei o lea mea mo Samoa, lea ua iai lo tatou leo i totonu o ‘upu-fai a le Fa’alapotopotoga lea. Ae pau a lena. E noa ni molimau ola e iloa ai, o lo’o alolofa mai tama-matutua i fafo, pe popole fo’i ae tiē nai a tatou tama’i pisinisi. Ia ae popole mai fua lava, ae o lo’o anoanoa’i a latou fa’afitauli e ao ona fo’ia? 

Silasila fo’i i le tala i le itulau pito i luma o lenei aso. I Samoa nei, ua le-masino le mau pisinisi e pulea e tagata mai fafo, e fa’atu ane i lea nofoaga ma lea nofoaga, fa’atau ai lea tama’i-oloa ma lea tama’i-oloa. O le mea aupito leaga, o le le-aoga ai (tapunia) o pisinisi a tagata-nu’u moni o le atunu’u nei, lea ua fa’asolo ma sauniuni i le na o le fa’atauina o keke-pua’a ma fa’atau solo i tafa-ala, ‘ae tufitaufao e tagata-‘ese le fa’atamo’ega o pisinisi i ou lava ‘ele’ele. 

E toe fo’i lava i le mea fo’i sa matou laga muamua, le tatau lea i le malo ona lalafo uma tupe e una’i ai o tatou tagata e atina’e ma’umaga ma fa’ato’aga. Se mau ‘ele’ele lelei i Samoa, pe ‘ana sasa’a iai e le malo se fia miliona tala i le ‘aufaifa’ato’aga e fa’atupe ai le mau poloketi ‘ese’ese e fa’aaoga ai fanua ua vaoa.

Tatau i le malo ona teu-fa’afaigaluega tupe e fa’atuina ai falegaosi-mea e ‘ave iai le mau ‘uli, o mago, esi, tipolo ma le anoano e tu’u’apa ai ma la’u i fafo. Oka se mau avanoa faigaluega e maua ai, maua tupe a tagata ma tulei ai lava le tamaoaiga o le atunu’u. Ae aupito taua, ua iai se fa’avae mautu mo oloa e ‘ave i fafo, e lelei ai tupe-maua a le atunu’u. 

Pei lava ona fai atu muamua, e le mafai ona talanoa i le tulaga lea (Fa’alapotopotoga mo Fefa’ataua’iga a le Lalolagi) e aunoa ma le manatu i lafoga ma totogi fa’aopoopo.  O se vaega taua o le ‘auai i le Fa’alapotopotoga o Fefa’ataua’iga a le Lalolagi, o se tatau lea i atunu’u auai, ona fa’apau lafoga ma tupe-totogi fa’aopopo mo oloa mai fafo, fa’atasi ma le manatu, ia o’o atu i le lumana’i, ua leai atu ai lava na mea. 

O se popolega tele lea mo Samoa. Fai o le leai o se fa’avae mautu mo oloa e auina atu i fafo ae o le tele fo’i o tupe-maua a le malo, o lo’o fa’alagolago malosi i lafoga ma tiute ma tupe-totogi. Afai loa ae leai vaega ia, e su’e la le mea e maua ai le tupe.

Ae pei ona fa’ailoa e malo o le lalolagi, pau le ‘auala e toe maua ai tupe ia, o le si’i-maualuga o lafoga ma saga fa’atele nisi lafoga e fai.  

O se isi fa’aupuga, o tupe nei o le a ta-taufai pagatiaj fa’atasi ai, e ala i fa’atauga i aso ta’itasi, lea ua matua le-lava tauamo i lenei vaitau. O tupu lena mea i Samoa nei? Ioe, ua matua lagona le mamafa. Lea fo’i ua toe fa’aopoopo mai talu ai nei, le fita o Samoa ua iai. 

O la matou lea tala, ua tatau i le malo ona tu’u-tonu tupe i le mea tonu e tatau ai. Ua tatau ona teuoloa ma lalafo tupe i le vaega tuma’oti e fa’aleleia atili ai se si’osi’omaga talafegai ma lelei mo pisinisi ma kamupani ina ia tupu ma olaola mo le manuia o le atunu’u.

By Mata'afa Keni Lesa 14 July 2016, 12:00AM
Samoa Observer

Upgrade to Premium

Subscribe to
Samoa Observer Online

Enjoy unlimited access to all our articles on any device + free trial to e-Edition. You can cancel anytime.

>