‘Aua lava nei galo ia i tatou’

10 January 2016, 12:00AM

Ripotia e Tusitala o le 

Samoa Observer

Fa’aliliu e Maiava

 

Ua lapata’ia e le Palemia, Tuila’epa Sa’ilele Malielegaoi le atunu’u, ia ‘aua ne’i talitonu ma fa’aseseina i folafolaga ua faia e fa’aseseina ai mafaufauga, a’o sauni atu mo faiga-palota.

“Tatou te le toe fia fo’i i tua i le mea na mafua ai le solo-tete’e i le 1981, ina ua gau ma leai se tupe a le malo,” o le fa’aaliga lea a Tuila’epa.

 “E le gata sa leai se tupe a le malo i lea taimi, ae leai fo’i ni tupe na fa’aagaga i atunu’u i fafo. O le mafuaga lena sa gaogao ai fata o faleoloa; e ono lelei masina o leai ni sikaleti e maua i so’o se nofoaga. Pau a tatou mea na ‘ai na o ponaivi-moa. O le mea lena, e ao ai ona tatou matua fa’aeteete.”

O le tali lea a le Palemia i se fa’asalalauga mai le Vaega a le Tautua, lea sa fa’alauiloa ai nisi o vaega o lo’o fuafua latou te fa’atino, pe a manumalo i Faiga Palota Lautele ia Mati. O nisi o ia fuafuaga e aofia ai se Teuga-tupe mo A’oa’oga a le Atunu’u Aoao o lo’o fautuaina ai le a’o’oga fua o fanau, le si’itia o tupe mo tagata matutua, le faia fua o togafitiga tau-gasegase mo fanau ma se faiga Tau-Inisiua aua togafitiga taus-soifua maloloina ma isi. 

“O le vaega lea e manana’o e tu’u-lima uma atu mea,” o le tali lea a Tuila’epa. “E manana’o e avatu fua lava mea uma ae le-manana’o e nono ma ‘aitalafu mai ni tupe. Ae fa’afefea ona fa’atupe nei mea uma?

“Ma’umau pe a na fua mai ni tupe ta’i-selau tala i la’au, ae leai, e le mafai ona tupu lena mea.  O le mafuaga lena e matua fa’aeteete ai tele le malo i ana fuafuaga-fai.

“E faigofie lava le sausau ma fai folafolaga ae matua faigata ona fa’atino.”  

I le 1981 ina ua fa’atoa tula’i mai le Vaega e Puipuia Aia Tatau a Tagata, na ta’ua e Tuila’epa, na tofia ai o ia e le Palemia i lena vaitaimi, o Tofilau Eti Alesana, e avea ma Minisita o Tupe, ina ia fai o se faiga e fa’asao ai Samoa mai le lua-tele se iai i lena taimi. 

A silasila lava iai i lenei vaitau, na ta’ua e Tuila’epa, o lo’o fa’aauau pea ona mata’itu ma le toto’a e le malo, le faiga o ana fuafuaga mo atina’e mo le aga’i i luma. 

 “O a matou fuafuaga fa’ata’atitia, e lima-ta’ita’ia i faiga-fa’avae ua leva ona fa’ata’oto,” o lana fa’aaliga lea. “E iai le taimi e fua iai ma e toe iloilo toto’a pe a latalata i le aso o faiga-palota. E ala ona matou fai le tulaga lea, ona matou te manana’o ia manatua pea e le atunu’u lautele. O le Aso 19 la o Fepuari 2016, lea o le a fa’alauiloa ai la matou fuafuaga lea – le Manifeso a le HRPP.”

Na ta’ua fo’i e Tuila’epa, o a latou fuafuaga mo le palota, e le o se mea na fa’atoa faia anapo. 

“Ua leva ona fuafua ma tapenapena le matou fuafuaga lea mo se taimi umi, toeititi a mae’a lelei i le taimi nei.” 

O le toe tepa i fuafuaga a le Tautua mo le palota, na ta’ua ai e Tuila’epa, e matua vaivai lava. Silasila i le folafolaga mo se Fa’aputuga-Tupe mo A’oga a le Atunu’u Aoao mo se fa’ata’ita’iga. Na saunoa Tuila’epa, e matua sese lava le fa’amamafa ua ‘ave iai fuafuaga a le Tautua. 

 “O lo’o fa’amamafa e le malo le taua o a’oa’o mai lava i fanau laiti e o’o i kolisi… o le mafuaga, ona o tausaga amata ia o a’oa’oga a fanau, a iai se mea e le atoatoa, e le mafai ona aga’i i luma a’oga a fanau.

“O le mafuagta lea matou te fa’amamafaina ai i le Kapeneta, le ‘auai i le tatalaina o falea’oga tulagalua ona matou te manana’o e una’i le fe’au lea, o le fa’atauaina o a’oa’oga i tausaga amata ia.

“Matou te fautuaina matua, ia una’i a latou fanau i tausaga amata ia aua a fa’aletonu ai, e le mafai ona toe a’oa’oina mulimuli ane tamaiti ia aua ua valea.”

Na ta’ua fo’i e Tuila’epa, e leai se fa’avae mautu o fuafuaga a le Tautua.

“E le mafai ona e talanoa aga’i i le fa’ai’uga se’i vagana ua amata lelei mai le amataga. A fa’aletonu le amataga, e leai se fa’amoemoe lelei i le taunu’uga. O le mafuaga lea matou te ‘ave ai le fa’amamafa i a’oa’oga amata nei aua o i’ina e amata ai.

“I lau va’ai i a latou fuafua uma, ua latou fa’ata’ita’ia ma ‘aumai faiga o lo’o faia i atunu’u mauoloa pei o Niu Sila ma ‘Ausetalia, lea e fai ai nonoga tupe a tamaiti-a’oga. E nono-tupe e tamaiti-a’oga mo a latou a’oa’oga ma a mae’a ma maua ni galuega, ona toe totogi lea.

 

 

“E iai le taimi na manatu ai le malo i le tulaga lea peita’i na matou iloa, e le talafeagai i Samoa nei. E fa’afefea lava ona toe totogi e tagata nonoga-tupe nei ona e o’o lava i nonoga-tupe e faia mo atina’e e le o mafai ona toe totogi? Lona uiga, o se fautuaga e mautinoa e le aoga. 

 “E toe fa’aopopo ai isi mafatiaga i fanau-a’oga. E le mafai e le malo ona faia o se mea le-mautinoa fa’apea e na ona fa’aopopo ai o le mamafa i fanau-a’oga ma afaina ai o latou mafaufau. A nono la nei tupe ae uma ane ua le-lelei ma tuli mai a’oga, o le a fa’afefea la ona toe totogi tupe ia? E toe palasi lava le mamafa lea i luga o matua. Mea lea ua ‘ou fai atu ai, e matua leaga tele le faiga o nei fuafuaga.”

Ae o folafolaga mo le faia-fua o togafitiga fa’afoma’i mo fanau i lalo ifo o le 5 tausaga, na soisoi Tuila’epa ma fa’apea mai, e matua le-malamalama le Vaega a le Tautua Samoa.

“A fai le mea lena, lona uiga ua tatou toe fo’i i tua. O le faiga lea e iai nei, e le o totogia ni tupe o togafitiga ma le va’aia o fanau e i le va o le tasi ma le 15 tausaga le matutua. 

 “E leai se tupe o totogia mo togafitiga o gasegase tau-savali po’o le va’aia fo’i o se foma’i. E fa’apena fo’iu i latou ua silia i le 65 tausaga o le soifua ma luga atu, o lo’o aofia uma i fa’amanuiaga mo le ‘au-penisione. Afai ae taofia i le falema’i, e ta’o’oto fua e leai se totogi.

Na fa’ailoa fo’i e Tuila’epa, o lo’o faia fua fo’i siaki masani mo tina-ma’itaga fa’apena togafitiga mo fa’ama’i-pipisi, o gasegase o le mafaufau ma latou e iai mana’oga fa’apitoa. 

“O le uiga lena o la’u fa’amatalaga, o lo’o taumafai le vaega lea e toe vili i tua le uati,” o le saunoaga lea a Tuila’epa. “Ua silia i le 15 tausaga o fa’atino nei ‘au’aunaga e faia-fua a’o lea e le malamalama ai lava le Tautua. O le mea lea e tupu i a latou su’esu’ega, e le o lelei ona fa’atino ina ia fa’amaonia ai mea nei a’o le’i faia se latou fa’asalalauga.”

10 January 2016, 12:00AM

Trending Stories

Samoa Observer

Upgrade to Premium

Subscribe to
Samoa Observer Online

Enjoy unlimited access to all our articles on any device + free trial to e-Edition. You can cancel anytime.

>