Tele toega o le va’alele Aikupito ua maua

By Fa’aliliuina e Ilia L Likou 23 May 2016, 12:00AM

E o’o mai i le taimi lenei o lo’o tausailia lava le mafua’aga o le paū ai o se va’alele lea e fa’apea mai ripoti e silia ma le 60 i latou ua maliliu ai.

O lenei va’alele mai Aikupito, MS804 le numera o le faigamalaga  na paū i le vasa Meritiane.

O le aso Faraile na ripotia mai ai o lo’o ua amata nei ona maua le tele o tino o tagata maliliu i lea va’alele na fa’amoemoe mo Pare i Farani, aemaise o le tele o meatotino i le itu i Saute o Alexandria.

A’o vevesi ai lenei fa’alavelave i le va’alele lenei ua toe to manatu ai i le ta’utino ai e Turkey lo latou fanaina i lalo o se va’alele-tau a Rusia, ma fa’apea mai, ua sopo-tua’oi atu i le latou lalolagi sa’oloto.

Ae o lo’o te’ena pea e Rusia ma fa’apea mai, e le’i tu’ua lava e lea va’alele-tau a Rusia, le vateatea o Suria. 

Peita’i na ta’ua e Take, e fa’asefulu ona ‘auina atu e a latou va’alele-tau ni lapata’iga i le vateatea, mo se ‘umi e lima minute, e fa’atonu ai va’alele Rusia e o-‘ese ma lo latou teritori.

Na fa’amatalaina e le Failautusi o le Va-i-fafo o Philip Hammond, o lea fa’alavelave, o se “faiga mata’utia tele” – ma ua avea ma tulaga e ono o’o ai i se finauga mata’utia ma matuia tele.   

O le fa’atumulia o le vateatea ma luga ane o Suria i le tele o va’alele-tau i le taimi nei, ua fa’aalia ai popolega o Ta’ita’i’Au ma Vaega Fitafita, ona e ono feto’ai ai ni va’alele-tau, o heikopa, o meatau-fa’atonutonu ma isi meatau mata’utia ma ono iai se a’afiaga tele o le lalolagi.

Na lapata’ia fo’i e se tasi e tomai-fa’apitoa i vaega tau-militeli: “E faigata lava ona faia o se fa’atatau i lea ala-va’alele faigata – pei lava o le fili o le fai’ai i le faiga o se paso (Rubik’s Cube) le felavaa’i-solo o va’alele e tai fa’aopoopo lava i taimi uma le tumu.  

 “Talu ai la le tele o va’alele-tau i luga o le ‘ea, ua iai se popolega, e ono fanaina-sese i lalo se va’alele i se fe’ese’esea’iga matuia e ono tupu mai. O lona uiga, e le o toe ‘umi lava nai sekone, ae tupu se fa’alavelave mata’utia tele, e ono o’o atu ai lava i se taua.” 

O nisi va’alele Amerika i luga-a’e o Suria, ua i’u ina le fa’ataunu’uina a latou osofa’iga na fuafua e fai, ma ua o’o fo’i ina taumafai e ‘alo’alo-‘ese mai va’alele-tau a Rusia o lo’o felavasa’i solo i luga ane o Suria. 

O se tasi o vala’au fa’atopetope mai ia Lutena Charles Brown, le ta’ita’i-’Au o le Vaega o le ‘Ea a Amerika i Suria na fa’apea ai, na matua felata’i lava va’alele-tau a Amerika ma va’alele Rusia pe tusa ma le 20 maila le va-va-mamao – pe a fua i le saoasaoa o lo’o malaga ai, e na o se 30 lava sekone e ono feto’ai ai ma tupu ai se fe’ese’esea’iga tele.  

O le va’aia fo’i o le Va’a-tau o le sami a Saina – le Lianonig, i ogasami i gatai o Suria – o se tulaga e mafai ona osofa’ia e va’alele-tau o le ituaiga o le J-15, ua avea ma popolega tele, ona o sina sasi la’ititi lava e tupu, e ono vevesi ai loa ma le lalolagi.

Na ta’ua e Dr. Andrew Foxall, le poto-fa’apitoa a Rusia i mea tau-taua, o sina sese la’ititi lava. e amata ai loa se fe’ese’esea’iga i le va o atunu’u o le lalolagi.

A o le talitonu lautele o le lalolagi, o le taua o lo’o finau ai nei le lalolagi fa’asaga i Malo Isalama, lea o lo’o fa’atutu aga’i i le Malo a Assad, le uo o lo’o lagolagoina e Peresetene Putin o Rusia, o le a amata ai se taua tele o le a aofia ai atunu’u o le lalolagi. 

Na ta’ua e Dr. Foxall: “E matua ‘ese mamao le fa’amoemoe o Rusia aga’i Malo ‘Aufa’atasi ma le una’i a malo-i-sasa’e mo se malo fa’aTemokarasi ma se suiga o pulega i Suria.   

“O le mana’oga lava lea o le Maota o le Peresetene Rusia, ia fa’aauau faiga va-va-lalata a Rusia ma Suria.”

O le ‘auai atu fo’I o le Malo o Saina, ua atili fa’afaigata ai lava le mata’upu, ae maise o popolega nei fa’aaoga osofa’iga I le ‘ea fa’asaga I Malo Isalama, e avea ma ‘auala e punipuni ai le faia o osofa’iga fa’asaga I fitafita lalafi-solo I Suria.   

O lo’o iai fo’I popolega, o lo’o fa’ananau lava Rusia e fa’alautele atu lona malosi’aga I isi nofoaga, ae maise lava i tagata o le ituagia o Mosalemi Shia I Iraq ma Iran, lea e va-tau pea ma tete’e e Mosalemi Sunni fa’atupu-fa’alavelave, e pei o IS.

E iai le talitonuga o nisi, e ono mulimuli atu Iraq i le fa’ata’ita’iga leaga a Suria ua faia nei, o le talosagaina lea o Rusia ia faia osofa’iga I le ‘ea fa’asaga I Malo Isalama, o se fa’ai’uga o osofa’iga fa’anana a sipai Rusia ua tele masina o fafau.   

O le fa’atagaina e Iran o va’alele-tau a Rusia e felelei i luga ane o ona vateatea-sa’oloto, ua lua ai vaega-‘au malolosi ua solia le vateatea o Sasa’e Tutotonu, ua toe fa’amanatu mai ai le amata o le Taua Muamua a le Lalolagi.

Na ta’ua e Dr. Foxall: “’Ou te le-iloa le fe’ese’esea’iga aupito lata mai, e fa’atusa iai le anoanoa’I o atunu’u ua matua finau ile taimi nei.” 

Ua atili fa’atetele ai le vevesi ona o ripoti fa’apea, ua fa’atopetope nei le fa’alafiga o le Ta’ita’I’Au a le ISIS o Abu Bakr al-Baghdadi “i se nofoaga e le o iloa” talu le tu’i-pomuina e va’alele-tau a Iraq o lona nofoaga.

Na inainā atu Peresetene Putin o Rusia I malo I sasa’e fa’apea “ o ai na fai mai o lo’o latou fetaua’i ma tagata fa’atupu-fa’alavelave ae le fa’aali mai ni fa’amaumauga moni”.

E pei ona maitauina ai le tele o osofaiga i va’alele o se mea lea ua matua’i fa’amalosia i totonu o atunu’u tetele e pei ona i ai Rusia, Amerika ma Peretania.

 E tusa ai ma nisi o tala otooto o lo’o ta’ua ai le  va’alele, Qatar Airways na vave ona toe tulauele’ele i le malaeva’alele i Manchester ona ua taumafai nisi e fa’amata’u le au va’a a’o i ai i luga o le ea, ma na logoina le Vaega o le Saogalemu o Malae Va’alele i le taimi na tupu ai le fa’alavelave.

O le taimi lava lea na  fa’apea ona lele atu ai se tasi o va’alele tau o Peretania e taotaotua atu i le va’alele lenei aua lava le saogalemu ai i luga o le ea.

O se itu na fa’afetaia ai e le pasese le lagolago o Peretania ma le manatu atu ai  lea mo lo latou soaglemu ae o lo’o ua taofia nei lea ali’i ona o le tau fa’amata’u.

O le pasese o lea va’alele e 269 ma le ‘au faigaluega na aveina e le Qatar Airways.

Na fa’ailoa e se tasi o pasese i a William McDade, 60 tausaga le vave taunu’u atu ai o le va’alele tau lenei ma o se itu fa’afetai  ai o le leai o se fa’alavelave e tulai mai.

O le tausaga nei lava na fa’ailoa mai ai  le taumafai pea o le atunu’u o Peretania i le fa’alatalanoaina ai lea o puipuiga o femalagaiga i luga o va’alele mai i lea taimi i lea taimi ona o le tulaga ma’aleale o le tau aemaise ai lava tagata fa’atupu fa’alavelave e latou te ulufale i totonu o va’alele o lenei atunu’u.

E tusa ai ma su’esu’ega o lo’o ua maitauina ai le fa’atuputupula’ia ai lea o nisi o fa’alavelave o lo’o tutupu mai i lea taimi i lea taimi ma e le’o se tulaga lelei tele lea.

O se tasi o vaega o lo’o ua silasila ai fo’i o le saogalemu ai pea lea o femalagaiga a tagata ona o ni vevesi e tula’i mai ai i luga o va’alele a’o alu faigamalaga.

O se tasi o fa’alavelave i le tausaga ua mavae atu nei e pei ona o fa’amauina lea na fa’afuase’i ona afe le  va’alele lea na malaga mai le malae va’alele o Pakisitana e fa’amoemoe mo le Lahore i Lonetone ina ua tula’i mai se vevesiga  i ni taulele’a e to’alua ma le ‘auva’a.

O i la’ua nei e pei ona ta’ua o ni tagata nu’u-moni o Peretania ma e 30 tausaga o le tasi ae 41 le isi.

O le taimi lenei o lo’o taofia uma fa’amatalaga ma suafa o i la’ua nei ua ‘a’afia ona o lo’o faia pea i ai su’esu’ega a leoleo ma taumafai e fa’amautuina uma itu uma lava.

O se tasi o pasese sa i luga o le va’a i le taimi lea i a Nauman Rizni sa ia fa’ailoa mai sa taumafai i la’ua nei e o’o atu i le vaega o lo’o i ai le kapeteni, ma sa taofia e nisi o le ‘auva’a ona e le fa’atagaina lea tulaga aepeita’i na o la’ua taumafai pea ma tula’i mai ai loa le vevesi lenei.

“E le’o iloa lelei po o o le a tonu lava le taumafaiga a taulele’a nei e to’alua na o la taumafai ai,  ma ou te iloa ua latalata lava le va’alele i Lahore ae amata loa ona fai faiga a le ‘aualai’i lenei, ma na o la folafolaina o le a la fa’aleagaina le va’alele”

“Sa taumafai atu ai le ‘au va’a e fa’afifilemu i la’ua ae ua le mafai lava le pisapisao ma ou te iloa e pei lava ua ova lo la tagofia o le ‘ava malosi a’o sau ai lenei malaga”

“Na logoina i matou e le kapeteni i lea vaega, ma e leai lava se isi lagona na o’o i ai le manatu ua na’o o le atuatuvale fo’i ma le popole tele na o’o mai, e pau lava le vaega pito sili ona ou fia fa’alogo ai i lea taimi ole fai mai loa o le kapeteni o le a tu lauele’ele le va’alele”

Ona o le tula’i mai ai o lea tulaga, sa fa’ailoa ane ai loa e le kapeteni i lana ‘auva’a o la latou faigamalaga o le a tu laueleele Ii se tasi o malae va’alele i Lonetona lava o Stansted, ma na ta’ua e taunu’u ma le manuia le va’alele ua leva ona fa’atali atu e le mau ta’avale fuimu ma galuega fesoasoani muamua ae le gata i lea o leoleo ma’ea ona fa’a’aupegaina mo le pu’eina o i la’ua mo le taofia ai.

Sa fa’ailoa mai e le so’oupu o le Malae Va’alele i Pakisitana i a Mashood Tajwar e 297 le aofaiga o le pasese ma le ‘auva’a e 11 e aofia ai ma le kapeteni sa i ai i le faigamalaga lenei P-709.

Sa to’atele le pasese na o latou fa’afetaia le fa’ai’uga poto ma le mata’ala a le pailate na faia, ma ua saogalemu ai lo latou ola.

E pei ona silafia ai e o’o mai fo’i lava i le taimi lenei  e le’i maoti mai lava le fa’alavelave ma le mafua’aga o le va’alele Meleisia lea na pau o le MH17 lea e 298 i latou na maliliu ai fa’atasi ma le auva’a.

Na fa’ailoa e le Minisita o Feso’ota’iga o le atunu’u i a Datuk Jailani Johari o le tau fai lagona fa’atasi ai o mafatiaga o aiga ona o le maliliu ai o o latou tagata i lea fa’alavelave o se itu lea o lo’o ave i ai le fa’amamafa.

O lea fa’alavelave na tu’ua’ia ai e le Peresetene o Rusia, Vladimir V. Putin, le Malo o Ukraine ona o le fa’atupuina o le mea ua ia fa’aigoaina, o le vevesi i Ukraine i sasa’e, lea o lo’o alalaga fiafia ai vaega fa’atupu-fa’alavelave i le tafanaina i lalo o va’alele, e le laiti ifo i le tolu, a le Malosi fa’aFitafita a Ukraine.

Peita’i, e le i ma’oti mai sona tete’e, a mea o se mea-tau o fausaga fa’aRusia, lea na malepe ai le va’alele Meleisia.

Po o le a lava la le mafua’aga, o tala o le va’alele ua paū, fa’atasi ma le pasese o tagata mai atunu’u ‘ese’ese e iva, ua si’itia maualuga ai popolega fa’ava-o-malo ona o ituaiga o osofa’iga fa’apenei. 

Toe tasi le aso tupu lenei fa’alavelave, na ‘auato atu ai e Amerika maliega fou i ā Rusia, ona o le lagolagoina o vaega fa’atupu vevesi, lea, ua mafua ai ona va o le fogava’a i malo i sasa’e ma sisifo i le tele o tausaga ua te’a. 

O le tula’i mai o lenei fa’alavelave matuiā, o le fa’alua ai lea (i totonu o nai masina) ona a’afia i malaga oti-gā-tagatā, o le Kamupani Va’alele a Meleisia, i faigamalaga fa’ava-o-malo, i le ituaiga fausaga lava lea, o le Boeing 777-200ER

E tusa ai ma ripoti na tu’uina atu muamua e le nusipepa papalagi i Ukrain o le Kyiv Post, lea na latou fa’asalalauina ai se vaega o le talanoaga i telefoni, lea fa’apea o se talanoaga (na fa’asalaveia fa’alilolilo), i le va o ni ali’i su’esu’e-nanā o le milikeli a Rusia ma se tagata-tau o le vaega a le Cossack. 

O lea vala’au, i le telefoni (fa’apea na faia pe o le 20 minute talu ona pa le va’alele) sa faia e Igor Bezler (o lo’o ta’ua e le vaega o le SBU, a le Pulega o le Puipuiga a Ukrain), o se ali’i su’esu’e o le Militeli a Rusia, ma le ta’ita’i-‘au (tofia lava e ia) o le vaega a le Donetsk People’s Republic.

O lo’o ripotia e le nusipepa lea, o Bezler, e ripoti i se Ta’ita’i-‘au o le Vaega Autū o Su’esu’ega, i le laumua o le Ami a Rusia,.

Sa talanoa le to’alua lea i le va’alele lea na fana i lalo, a o le’i su’esu’eina e sui o le militeri.

O le lona lua o talanoaga, na pu’eina ma fa’asalalau e le Vaega o Puipuiga a Ukrain, o lo’o ta’ua ai fa’apea, o le talanoaga i le va o le tagata e fa’aigoa o le “Ta’ita’i” ma le isi e ta’ua o le “Eleni”, ina ua taunu’u i le vaega na paū ai le va’alele.

 “E 100 pasene o le va’alele la’u pasese (e le o ni tagata fa’atupu-fa’alavelave),” o le fa’aliliuga lea o le tala a “Ta’ita’i”.

Na ia ta’ua, e leai ni a’upega na maua.

 “E matua leai se mea. O lavalava, vai mo togafitiga o ma’i, o solo, pepa mo fale’ese.”

O le vaega lona tolu o le talanoaga, o lo’o talanoa ai le Ta’ita’i-‘au Cossack, o Nikolay Kositsin ma se tagata o le militeli, lea na fa’apea, o le Va’alele Meleisia e masalomia o lo’o iai ni sipai, aua e leai lava se pisinisi e lelei mai ai fua i lea itu. 

O le Talanoaga:

Igor Bezler: Lea fa’atoa matou fana i lalo le va’alele. Ua paū i tala-atu o Yenakievo. 

VasiliGeranin: Pailate. O fea o iai pailate?

IB: Ua ō e su’e ma pu’e ata o le va’alele. Ua asu.

VG: O le a le umi talu ai?

IB: Pe a ma le 30 minute talu ai.

Fa’amatalaga a le Vaega o Puipuiga o Ukrain (le SBU): Ina ua mae’a ona asiasi i le nofoaga na pau ai le va’alele, na mautinoa ai, o le vaega fa’atupu-fa’alavelave, ua latou fana i lalo le va’alele la’upasese. O le isi vaega o le talanoaga, na faia pe ā o le 40 minute mulimuli ane.

"Ta’ita’i": These are Chernukhin folks who shot down the plane. From the Chernukhin check point. Those cossacks who are based in Chernukhino.

"Eleni": Yes, Major.

" Ta’ita’i ": O le vaega lea o le Chernukhin ua latou fana i lalo le va’alele. Mai la latou nofoaga. Le vaega lea e fa’amautu i Chernukhino.

" Eleni ": Sa’o lelei Ta’ita’i.

" Ta’ita’i ": Na malepe i le ‘ea le va’alele. I le vaega o maina, i Petropavlovskaya. O le ulua’i “200” (igoa fa’alilolilo mo tagata maliliu). Ua matou maua ulua’i “200”. O se tagata malaga.

" Eleni ": Lelei, o a tou mea ua maua?

"Major": In short, it was 100 per cent a passenger (civilian) aircraft.

" Ta’ita’i ": Fa’apu’upu’u, sa’o a, e 100 pasene o le va’a la’upasese.

   “Eleni ": E to’atele nisi?

" Ta’ita’i ": Ka fefe Le Ali’i , O le otaota ua palasi uma i le mea o nonofo ai tagata.

" Eleni ": O le a le ituaiga o va’alele?

" Ta’ita’i ": Ou te le mautinoa. Ou te le i o’o i le nofoaga tonu. Lea na ona autilo atu i le nofoaga na pauu ai tagata oti muamua. E iai toega o totonu o le va’alele, nofoa ma tagata.

" Eleni ": E iai ni mea o totoe o a’upega?

" Ta’ita’i ": Matua leai se mea. O lavalava, vai mo togafitiga o ma’i, o solo, pepa mo fale’ese.”

" Eleni ": O iai ni pepa, fa’amaumauga?

" Ta’ita’i ": Ua iai, o se tagata a’oga Indonesia. Mai se Iunivesetāe i Thompson.

Militeli: O le va’alele la’upasese lea na fana i lalo, i le vaega o Snizhne-Torez. Latalata i Grabove. E matua to’atele tino maliliu, o fafine ma tamaiti. Ua tumu iai tagata Cossacks.

Ua latou ta’ua i luga o TV, o le va’alele la’upasese AN-26, ae fai mai o lo’o tusia ai le Malaysia Airlines i le tino o le va’alele. O le a la latou mea o fai i nofoaga tau-Ukrain?

NikolayKozitsin: O lona uiga sa fe’avea’ia fa’a-sipai. Sa le tatau ona .... fai. E iai le taua ua faia nei.

By Fa’aliliuina e Ilia L Likou 23 May 2016, 12:00AM

Trending Stories

Samoa Observer

Upgrade to Premium

Subscribe to
Samoa Observer Online

Enjoy unlimited access to all our articles on any device + free trial to e-Edition. You can cancel anytime.

>