E ‘inosia le mata-i-fale! Ae moni lagona fa’atosina fa’aleTagata

By Fa’aliliu e Maiava 14 April 2016, 12:00AM

E le mataga lea mea? Pe mālie? Se tina e toe alofa-fa’avalea ma mana’o e nonofo ma sana tama-moni na fanau mai lona manava? 

E le malie na’ua lea mea, a’o faitau atu i le tala ia Kim West – ua 51 tausaga o lona soifua, a ua toe uei-uei ma lana tama ua 30 tausaga talu ona vavae-‘ese mai i a ia. 

Na matua ma’ati’ati lea tala i nusipepa ma fa’asalalauga i le vaiaso talu ai, ina ua fa’ailoa e lea tina, le amataga o lea mafutaga ma ua manana’o ai nei, e fa’aipoipo ma amata lo la aiga.

E leai se tasi o la’ua uma nei, ua tapena mo lea mana’o fa’apea. 

I luga o upega-tafa’iLagi, ua fa’a’upuina e nisi le tina lea ma lana tama, o tagata-faimea-malie ma fa’aigoa ai, o “tagata-mama’i ua leai ni fai’ai”. O nisi ua manana’o e ‘ave West e ta’oto i le falema’i ae ua iloa mulimuli ane nei, ua leiloa po’o fea ua solasola ma lafilafi ai, ne’i molia ma ‘ave i le falepuipui. 

E ogaoga lea mea, ma ua matua le-fiafia ai le to’atele, talu ai, e le se mea fou le tala i le to’alua lea. O le mea moni, na gata i le sefulu tausaga talu ai, le aliali mai o mea fa’apea – ma e leiloa fo’i po’o afea e uma ai ma le-toe tutupu. Sa iai mea fa’apea na tutupu muamua fo’i, o matua ua nonofo ma fanau-a-fanau, o tama ua toe nonofo ma afafine, ma e o’o lava fo’i i masaga ua toe nonofo. 

O le mafuaga o ia ituaiga mafutaga ma so’otaga va-va-lalata, e le ona o le alofa ua ulu-ulu-mamau, pe ona ua pau o le taunu’uga ua o’o iai, ae foliga mai e afua, ona o lagona-fa’atosina fa’aleTagata (Genetic Sexual Attraction). Le natura o mea e le fia talanoa iai se tagata – ona e laga’ia ai tapu fa’aleTagata: o le mata-i-fale.  

Ae moni lelei ma fa’amaoni lea mau – talu ai le telea’i tele o suiga o le ola nei, ua tatau ai nei ona fai o se fa’atatau, ma ia faia vave. 

O vaega ua ta’ua (GSA), e fa’amatalaina ai se lagona-fa’atosina malosi e tupu, pe a feiloa’i mo se taimi muamua, tagata o se aiga e tasi (toto, ivi ma a’ano) – pei o se matua ma sana tama, se uso-taufeagai, po’o se tausoga, pe a o’o ina matutua.  Na ulua’i iloa lea mea i le 1980, i le tina o  Barbara Gonyo, na matua alofa-fa’avalea i lana tama-tama. Ina ua toe fa’atasi ua matutua, e 13 lelei tausaga o ta’afifili Barbara e tau ‘ave’ese ona lagona ma fa’alogona i lana tama. 

O le mea tonu lena e ta’ua, o lagona-fa’atosina o le Tagata (GSA): o se tulaga e matua faigata lava. Ina ua faitioina e tagata le tina o West, sa latou fesiligia lava lona malosi’aga e fa’atonu lelei ai lona mafaufau. Peita’i, o le tele lava o latou e a’afia i fa’afitauli fa’apea, e faigata lava ona latou vave te’ena – talu ai e le faigofie ona toe vave suia o latou lagona ma fa’alogona i mea fa’apea. E matua mea fa’apea na tutupu, na matua afaina ai ma malepelepe nisi aiga. O se mea-tiga, o se fa’atiga mo latou e a’afia ai. 

O le mafuaga o le tupu o lea tulaga, o se vaega lea e manaia pe a talanoaina. E le tele na’ua ni su’esu’ega na faia muamua i le vaega lea, aua o le fesili lava lea, a’o ai e mana’o i se fa’ailoga tauFoma’i o le Filosofia i mea fa’apea, o le mata-i-fale, e pei ona fa’aigoaina ai e tagata Samoa. E manatu nisi tagata-su’esu’e, atonu o se a’afiaga mai le taimi a’o laiti. I le taimi a’o nonofo ma mafuta fa’atasi aiga, sa le anoanoa lava i o latou lagona ma mafaufau, ni lagona fa’apea. O ia suiga o le olaga e fa’apea, e tutupu i le va o le taimi e fanau mai ai ma le taimi e atoa ai le ono tausaga. Ae o’o ane ina toe fetaui ane ai mulimuli ua matutua, e ono tupu ai loa le mea lea ua ta’ua nei, lagona-fa’atosina o le Tagata (GSA). O molimau mai le Iunivesete o Lonetone, o lo’o fa’apea ai, e ono tupu le tulaga lea, i le 50 pasene a aiga e toe feiloa’i mulimuli ane ua matutua. 

E manaia ae fa’apea, e le o se fa’aletonu o West a’o se mea lava e masani ona tupu. Pau lea o lona mitamita i ana so’otaga ma le mafutaga ua o’o nei iai, e fa’ate’ia ai ma foliga e ofo ai tagata, e pei fo’i o isi ulugali’i-fa’apea ua le-fiafia ona o le mea na tupu fo’i ia latou. E o’o lava i luga o upega-tafa’iLagi, o lo’o iai lava nisi (e le manana’o e fa’ailoa o latou tagata) ae o lo’o fia talatalanoa ia West ma lona fa’avasivasti ua iai nei. 

Talosia, ia ‘aua ne’i toe taumafai e lafilafi fa’apea i le lumana’i. 

Atonu o le tasi o mafuaga tele e mafua ai lenei fa’afitauli, ona o faiga-fou ua ta’atele nei i le lalolagi – o le fo’aia lea o sua ola (tulou) o tagata-ola. I le sefulu tausaga ua mavae atu, se le-faigofie lava i se fa’alapotopotoga po’o tagata ta’ito’atasi fo’i, ona tu’uina atu ni sua-ola (ali’i po’o tama’ita’i fo’i) mo nisi tagata po’o ni fa’alapotopotoga fo’i. O le ripoti mulimuli lava a le vaega e ta’ua o le HFEA  mo foa’i fa’apea, na ta’ua ai le si’itia maualuga o sua-ola sa foa’ina, talu mai le 2005 – o le tele o ia vaega, e ‘aumai le Iunaite Setete o Amerika ma Denmark. 

O le fa’asalalauga lea o sua-ola, e mautinoa ai lava, le matua to’atele o tamaiti e fananau mai ma ola i o latou olaga atoa, e aunoa ma le iloa o latou tama-moni po’o tina fo’i fa’apea tagata e aiga iai. Le taimi tonu la lea, e tupu ai le mea lea. 

Talu ai le le-feiloa’i ma o latou tama-moni po’o tina-moni fo’i aiga moni, e le ono tu’ua’ia ai lava ona o lenei mea. Peita’i o feiloa’iga fa’apenei, e matua faigofie lava – ae maise ai, o tulafono fou ua iai nei o lo’o fa’apea mai, so’o se tamaititi e fanau ia Aperila o le 2005 po’o tua mai fo’i, e mafai ona ia sa’ilia fa’amatalaga o ona matua moni pe a aulia lona 16 tausaga. O lona uiga, o le a to’atele atu tamaiti e toe iloa anu o latou so’otaga ua matutua, lea e ono o’o atu i le selau ma selau, e ono a’afia i le tulaga ua talanoaina nei, lea ua afaina ai nei West ma lana tama.

Ae tupu loa le mea lea, ua fa’afuase’i ona fia fai-to’alua ia Mama, Papa po’o le tausoga o Simi po’o Mele, e la’ititi lava se fa’atatau e toe tau fesoasoani atu iai. Pei o le tulaga ua o’o nei iai Kim West.

Soia ia le a’amu ma le fa’atau’emu, ona o le tala i le alofa fa’aTina ua o’o-o’o mamao tele, ae talosia, ia avea le tala ia West o se avanoa e silasila toto’a ai pe fa’apei ona puipuia ma ta’ofia lenei fa’aletonu i toe tupu fo’i i le lumana’i. O latou o lo’o a’afia i lenei mea, e le mama’i pe fai-mea-malie fo’i, a’o tagata ua matua mo’omia se fesoasoani e fa’amalamalamaina ai. Ua le mafai ona taofiofia o latou lagona peita’i e mafai e su’esu’ega ma le lagolago fa’aSaienisi, ona maua o se fofo mo o latou fa’afitauli ma taofia ai le tula’i mai pea o lea tulaga.

By Fa’aliliu e Maiava 14 April 2016, 12:00AM
Samoa Observer

Upgrade to Premium

Subscribe to
Samoa Observer Online

Enjoy unlimited access to all our articles on any device + free trial to e-Edition. You can cancel anytime.

>