Ua iai tauofoga mo le fale e 4.2 miliona tala lona tau

By Lanuola Tusani Tupufia 03 June 2016, 12:00AM

E tolu kamupani ua naunau e fia fa’ataua ma toe fa’aleleia le fale e fa-tesi-lua miliona tala ($4.2 miliona tala) lea ua leva o tu’ulafoa’ina ae sa fai ma Ofisa ‘Autu o le Fa’alapotopotoga mo ‘Ele’ele a Samoa (le SLC).

Na fa’amonia mai lea tulaga, i se feiloa’iga a le Samoa Observer ma le Afioga a le Ali’i Minisita o Fa’alapotopotoga Sa’ili-Tupe a le Malo, o Lautafi Selafi Purcell.  

Saunoa Lautafi, e tolu kamupani o le lotoifale o lo’o naunau e fa’atu le fale lea ma o lo’o fa’atali la i se fautuaga mai le Komiti Fa’afoe a le Fa’alapotopotoga mo ‘Ele’ele, a’o le’i o’o atu i le Kapeneta mo se fa’ai’uga mulimuli. 

“Ae le fa’apea la o le a talia ai e le Kapeneta sea fautuaga,” o le saunoaga lea a Lautafi.

Na ta’ua, o le fautuaga lea mai le Komiti, o lo’o tilotilo ai i vaega uma ae maise o fa’amanuiaga e maua mai i sea fa’atinoga. E le’i fa’ailoa mai e le Minisita, vaega uma ia o lo’o tilotilo iai fa’apea fo’i fautuaga o iai, ona o lea e le’i o’o le ripoti i luma o le Kapeneta. 

Ae na fa’ailoa lava, e moni o le ulua’i fuafuaga ia avea lea fale tele e fai ma faletalimalo, peita’i ua iai ni suiga talu mai le ulua’i taimi na fa’asalalauina mo nisi e fia fa’atauina. 

“Sa fa’ailoa la i le vaega sa manana’o iai muamua, ina ia toe silasila i le fale po’o le a le mea sili e tatau ona fai iai. A manana’o e fia fa’atauina ma se isi eka o le fanua i tua o le fale, e mafai lava ona fa’atalanoa lena tulaga ma le Matagaluega.” 

I se talanoaga ma le Minisita i le masina o Fepuari, na ta’ua ai e Lautafi, o lo’o naunau nisi pisinisi fa’alotoifale e fia fa’ataua le fale lea i le tau e fa-tesi-lua miliona tala ($4.2 miliona tala).

 “E matua ‘ese mamao fuafuaga sa naunau iai le ‘aufai-pisinisi nei e fa’aaoga iai le fale. Lea la o lo’o silasila iai le Komiti a le SLC ma ali’i-loia i le tu’ufa’atasia o ia fuafuaga ae o le fa’ai’uga mulimuli lava e sau mai le Kapeneta…lea ua fa’agasolo le fa’atinoga o lea fuafuaga, ae leai se mea e fa’atopetopeina ai fua.” 

O le fale tele lenei e faitau-miliona tala na fausia ai, sa toe fa’asalalauina mo ni tauofoga ina ua le-manuia talanoaga a le malo ma se tasi o kamupani o le lotoifale sa faia. 

I le masina o Aperila talu ai, na fa’alauiloa ai e le Malo feutaga’iga mo le lisiina atu o lea fale i le Malae Tapolo i Faleata, ina ia avea o se faletalimalo, peita’i e le’i fa’ataunu’uina.

Na fa’aalia e le malo, ua ma’ea ona silasila i vaega ‘ese’ese e fa’atino ai le fuafuaga lea, ma e o’ ane i le fa’ai’uga, e le’i maua lava se tonu mautu.

Ona o lea tulaga, na tonu ai loa i le Kapeneta, e toe fa’asalalau mo ni tusi-ofo. 

“E tutupu a mea fa’apenei, o le mea ua masani ai fefa’ataua’iga fa’aPisinisi,” o le fa’aaliga lea a Lautafi i lena taimi. 

“Moni o lo taumafai malosi le malo e fa’amalosia ma una’ia pisinisi i le lotoifale, ae ao lava ina puipuia-malu, aseta a le Malo.” 

“O le tauofoga la lea ua faia nei, o le a aofia ai fa’amatalaga fa’apitoa o le fa’amoemoe, o le a matua manino ma malamalama mana’oga o vaega o le ofo o le a tu’uina atu ae maise o vaega e mafai ona fetu’una’i ma mea fo’i e le mafai ona fai iai o se fa’atatau. O le a matua manino lava ma malamalama tulaga ia i totonu o sea maliega.”

 “O le tulaga lea e ‘alofia ai le saga fa’amamafaina o nisi vaega pei ona sa iai i tauofoga muamua.”

O le ulua’i fuafuaga a le malo mo le fale lea, ia avea o se fale e tali ai malo mai fafo i le taimi o Ta’aloga a Tupulaga o le Taupulega lea na fai mai i Samoa i le tausaga talu ai. A o le fuafuaga mamao sa iai, ia atina’e e avea ma vaega e tali ai ‘au-ta’a’alo, talu ai e latalata tele i nofoaga mo tu’uga-a’au, o fusu’aga, si’isi’iga u’amea-mamafa, o le ta’aloga o le hockey ma isi lava nofoaga o lo’o fa’atino ai ta’aloga e taulalata atu i le Malae Ta-polo. 

Sa iai fo’i se fuafuaga fa’apea, a solosolo lelei lava ma taunu’u manuia, e ono tu’u iai ma le pulega ma le va’aia lelei o le malae ta-polo i le atina’e atoa lea i le lumana’i. 

Ui i lea, o le isi lena fuafuaga o iai. Na o-‘ese le Fa’alapotopotoga o ‘Ele’ele a Samoa mai le fale lea i le tausaga talu ai ma o lo’o iai nei i le fogafale-lua o le Maketi i Vaitele, lea fo’i ua loa aso o gaogao-i’i pea ma tau-leai nisi e aga’i i ai. 

By Lanuola Tusani Tupufia 03 June 2016, 12:00AM
Samoa Observer

Upgrade to Premium

Subscribe to
Samoa Observer Online

Enjoy unlimited access to all our articles on any device + free trial to e-Edition. You can cancel anytime.

>